Slovenska predstavitev na 12. arhitekturnem bienalu v Benetkah

Razstava izkorišča specifičen galerijski prostor. Z vsebino določa razmerja do okolja in z izkušnjami obiskovalca znotraj galerije in zunaj nje oblikuje urbano tvorbo. Vsebinski sklopi razstave so razpršeni in ujeti v razčlenjen galerijski gabarit. Spoznavanje z razstavljenim projektom je zasnovano kot postopno odkrivanje posameznih prostorov, niš in vanje vstavljenih vsebin. Štirje galerijski prostori si sledijo v dveh nivojih; čemur so prilagojeni samostojni vsebinski sklopi. Prva izkušnja je vstop v idejo narave. Sledi spoznavanje strategij in elementov načrtovanja urbane krajine. Štirje projekti v zasnovnih fazah so predstavljeni s premišljeno izbranim, nikoli ponavljajočim se izrazjem. Obiskovalec s prisotnostjo vpliva na izbor vsebin. Lahko se prepusti pravilom igre, najmodrejšemu rezultatu interaktivnega.Iz hiperaktivnega programa obiskovalec prestopi v intimno čitalnico, ki je niša izbranih zvokov iz javnega vsakdana. V zgornjem nivoju predstavlja prvi prostor realizirane projekte. Obiskovalec se lahko vključi v delovanje treh ureditev prostora. Predstavnosti so spet le izbrane: monumentalni fotografiji sledijo računalniško generirana ilustracija in niz gibljivih slik. Razstava se izteče z združitvijo izkušnje z idejo. Tu se spodnji prostor in balkon združita v prostor senc in zvokov.

Namen postavitve je doseči načelo, da v mestni krajini v kontekstu urbane strukture človek s svojim vedènjem potrjuje kakovost okolja. Spremljevalne tiskovine upodabljajo to načelo.